Tako kot druge oblike unixa je korenski imenik Mac OS X preprosto /, vendar iz Finderja prevzame tudi ime vašega primarnega trdega diska. Privzeto je to »Macintosh HD«, novejše različice Mac OS pa so korensko mapo začele skrivati ​​pred uporabniki, ker večini uporabnikov preprosto ni treba dostopati do korenskih podimenikov. Seveda pa morajo nekateri uporabniki Maca dostopati do korenskega imenika svojega Maca in priti do njega, in to je tisto, kar vam bomo pokazali, kako to storiti tukaj.

Upoštevajte, da če ste Macintosh HD preimenovali v nekaj drugega, boste morali po potrebi zamenjati svoje ime v celotnem vodstvu.

4 načini dostopa do korenskega imenika Mac OS

Pokrili bomo štiri različne načine za dostop do korenskega imenika MacOS, macOS in Mac OS X. To velja za vse različice sodobne sistemske programske opreme Mac.

1: Uporabite bližnjico na tipkovnici Pojdi na mapo

Go To Folder je preprosto ena najbolj uporabnih bližnjic na tipkovnici v Mac OS X Finderju, saj lahko takoj skočite kamor koli in korenski imenik ni izjema:

Kjer koli na namizju Mac pritisnite Command+Shift+G, nato vnesite / in pritisnite return za skok na root (Macintosh HD)

Če ne potrebujete pogostega dostopa do korenskega imenika, je morda najbolj smiselna uporaba bližnjice na tipkovnici.Poleg tega bo uporaba generične / poti vedno vodila v korenski imenik, tudi če je nekdo preimenoval »Macintosh HD« v nekaj drugega, zaradi česar je univerzalen v vseh računalnikih Mac.

2. Povlecite in spustite »Macintosh HD« v stransko vrstico Finder

Umestitev Macintosh HD na seznam priljubljenih v stranski vrstici Finder omogoča pogost hiter dostop in podporo za povleci in spusti:

• Odprite okno Finderja v katero koli mapo razen »Vse moje datoteke« in kliknite naslovno vrstico ter potegnite navzdol do imena računalnika
• Povlecite »Macintosh HD« v stransko vrstico Finderja

Klik na Macintosh HD bo takoj skočil v korenski imenik.

3: Pokažite trde diske na namizju, da razkrijete »Macintosh HD«

Za tiste, ki lahko ohranijo svoja namizja brez nereda, je s prikazom trdih diskov na namizju mogoč stalen hiter dostop do roota:

• Kjer koli v Finderju povlecite meni Finder navzdol in izberite »Preferences«
• Pod zavihkom »Splošno« potrdite polje poleg »Trdi diski«, da se takoj prikaže Macintosh HD (in kateri koli drug priključeni trdi disk)

Prikazovanje trdih diskov na namizju je bilo dejansko privzeto vedenje pred najnovejšimi različicami Mac OS X, vendar večina uporabnikov nikoli ne zapusti domačega imenika za dostop do datotek, zato je to namesto tega postalo privzeto novo okno Finderja , preden končno pripelje do »Vse moje datoteke« v najnovejših različicah Finderja.

4: Priti do / z ukazno vrstico

Vsakemu, ki prihaja iz ozadja Unixa, bo to očitno, vendar je dostop do korenskega imenika vedno mogoč z uporabo ukaza cd:

cd /

Druga možnost je, da uporabite ukazno vrstico in odprete korenski imenik v GUI prek Finderja:

odprto /

Podimenike je mogoče zagnati tudi prek open tako, da pokažete na dano pot.

Zakaj ne vidim /bin, /etc, /usr, /var, /private in drugih elementov strukture imenika Unix?

macOS in Mac OS X sta previdna in privzeto skrijeta večino vsebine korenskega imenika pred Finderjem. Če veste, kaj počnete, in morate razkriti vse in vse korenske podimenike (na primer ls -a / bi se prikazal v ukazni vrstici), boste morali nastaviti skrite datoteke, ki jih bo prikazal Mac OS X Finder. Imeniki in datoteke, za katere meni, da so skriti z ukazom chflags, ali tisti, ki vsebujejo piko pred imenom, bodo prikazani v svetlo sivi barvi, vendar so Iskalniku vseeno dostopni in po njih lahko krmarite:

Upoštevajte, da je korenski imenik v strukturi datotečnega sistema unix v bistvu najvišja raven hierarhije datotečnega sistema in je popolnoma drugačen od korenskega uporabniškega računa, katerega slednji zagotavlja skrbniški dostop na visoki ravni na Mac.

Ko ste v korenskem imeniku Mac OS, boste naleteli na veliko različnih skritih in vidnih map in imenikov, ki sestavljajo komponente operacijskega sistema. Če želite več informacij o tem, kaj ti imeniki pomenijo, si lahko preberete tukaj, kjer je nekoliko razložena struktura imenikov Mac OS X.